29. 3. 2024

Vinska trta (Vitis vinifera L.)

Letni rastni krog vinske trte se prične zgodaj spomladi, ko se v trsih pričnejo pretakati sokovi. V slovenski terminologiji ta pojav imenujemo solzenje trte. Štiri do šest tednov kasneje se očesa odprejo. Najprej poženejo mladi poganjki (mladike). Ko ti dosežejo velikost 10 cm, na njih že lahko opazimo socvetja, mlade grozdiče, na katerih so stisnjeni v popke številni cvetovi. Cvetenje se prične, ko je cvet dovolj razvit, da odvrže cvetno kapico in se konča, ko je cvet oplojen. Cvetenje se prične, ko povprečna dnevna temperatura zraka preseže 15 °C, če pa je temperatura zraka nižja od 1 °C, se oplodnja ne izvrši. Posamezen cvet sestavlja pet zakrnelih venčnih listov in pet čašnih listov, ki so med seboj zrasli v cvetno kapico. Po oplodnji jagode hitro povečujejo svojo velikost. Ko dosežejo velikost graha, se grozdi povesijo. Začetek zorenja nastopi, ko jagode dosežejo približno normalno velikost, se omehčajo in pridobijo sortno značilno barvo. Pri belih sortah se prvotna zelena barva spremeni v rumenkasto, pri rdečih sortah pa v temno rdečo oziroma temno modro. V jagodah ob zorenju potekajo številne kemične in fiziološke spremembe. Poveča se vsebnost sladkorja, zmanjša se vsebnost kisline, pojavi se značilna cvetica. Jagode polno dozorijo, ko dosežejo svojo končno velikost in značilno barvo, postanejo sladke in okusne ter jih z lahkoto odtrgamo od peclja, ki se začenja sušiti. Razmerja med sladkorji, kislinami in cvetico so optimalna za sorto in vrsto vinske pridelave. Po trgatvi se začne faza odmiranja, listi porumenijo, les dozori, postane trd in olesenel, listi pa odpadejo.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, 1000 Ljubljana http://www.arso.si

Dodaj odgovor