Kačja buča (Trichosanthes cucumerina)

Trichosanthes cucumerina je enoletna plezalka in izvira iz Indije. Goji se jo zaradi izredno dolgih plodov, ki se uporabljajo kot zelenjava in za zdravljenje. Listi so ledvičaste oblike, bogato zelene barve in dolgi do 12 centimetrov. Poleti cvetijo beli cvetovi z voskasto površino (moški in ženski). Plodovi so sprva oranžne barve, ko dozorijo pa dobijo močno rdečo barvo. Ozek in mehak plod lahko doseže do 2 metra dolžine. Okus plodov je podoben okusu buče Luffa. Tudi liste lahko uporabljamo kot solate.

Trichosanthes cucumerina je zelenjava, ki daje dolge in ukrivljene plodove in so videti kot kače, ki visijo proti tlem. Če ne visijo prosto v zrak, se vsake ovire ovijejo kot kače.Ta subtropska rastlina zelo dobro raste v toplem podnebju in obrodi veliko plodov.

Najbolje jo je gojiti kot vinsko trto na žični ali mrežni opori, da plodovi res lahko prosto rastejo navzdol.

Vzgoja
Pomembno je poudariti, da rastlina potrebuje močno oporo iz žice ali mreže tako, da lahko plodovi rastejo navzdol čim bolj brez ovir. Semena en dan namakamo v vodi, da pohitrimo kalitev. Semena posadimo kot fižol (lahko predhodno v platoje in v rastlinjaku, kasneje pa lahko direktno na prosto) v dobro pognojeno zemljo. Kalivost semena je polovična, zato jih shranite več kot boste prihodnjo sezono rabili sadik.

Cvetenje se začne 5 do 6 tednov po sejanju. Najprej se pojavijo moški cvetovi, nekaj dni kasneje sledijo ženski cvetovi. Opraševanje je zelo zanimivo, saj se mora postopek izvesti v nekaj urah. Cvetovi se odprejo zvečer ali zgodaj zjutraj. Opraševanje opravijo žuželke, vključno s čebelami, osami, mravljami, metulji in molji. Plodove začnemo obirati 2 do 3 mesece po setvi ali sajenju, obiramo pa jih lahko kar dva meseca. Plodove obiramo, ko so mladi in so plodovi dolgi med 15 in 20 cm.

Nega rastline je podobna kot pri večini drugih kumar ali buč. Obtrgujte stranske poganjke, da povečate količino plodov. Če želite, da so plodovi čim bolj ravni, jih lahko obtežite z manjšim kamenčkom.

Uporaba in zdravilne lastnosti
Kot kuhano zelenjavo uporabljamo nezrele plodove, redkeje mlade poganjke in liste kačje buče. Pri nekaterih vrstah imajo vsi deli rastlin neprijeten vonj, ki pri kuhanju izgine. Mladi plodovi so lahko nekoliko grenki, vendar tudi to izgine med kuhanjem. Grenkoba plodov se z zrelostjo povečuje. Popolnoma zrel sadež vsebuje mehko in rdečo paradižnikovo kašo, ki se uporablja v enolončnicah ali omakah kot nadomestek paradižnikove omake. Vendar pa imajo ljudje raje pravi paradižnik zaradi adstrigentnega kislega okusa kačje omake. O uporabi kačje buče kot nadomestila za paradižnik poročajo iz Sierre Leone, Liberije, Slonokoščene obale, Gane, Benina in Nigerije.

Hranilna vrednost nezrelih plodov kačje buče na 100 g užitnega dela (94%) je: voda 92,9 g, energetska vrednost 89 kJ (21 kcal), beljakovine 0,5 g, maščobe 0,3 g, ogljikovi hidrati 4,1 g, vlaknine 1,7 g, Ca 26 mg, P 20 mg, Fe 0,3 mg, tiamin 0,04 mg, riboflavin 0,06 mg, niacin 0,3 mg, folat 15 μg in sledi askorbinske kisline. Podatkov o sestavi zrelih plodov in listov ni.

V semenih so prisotne galaktoze in specifičen lektin z aglutinacijskim delovanjem. Seme vsebuje tudi protein, ki inaktivira ribosome (trihoanguin). Kloroformski izvleček korenin Trichosanthes cucumerina je pokazal pomembno antibakterijsko delovanje proti bakteriji Pseudomonas aeruginosa.

Rastlina je bogata z vrsto kemijskih sestavin kot flavonoidi, karotenoidi, fenolne kisline, ki naredijo rastlino farmakološko in terapevtsko. Ima vidno mesto v alternativnih sistemih medicine kot Ayurveda in Siddha ima vidno mesto zaradi različnih farmakološke dejavnosti, kot so antidiabetiki, hepatoprotektivni, citotoksični, protivnetni, larvicidni učinki.

Kačja buča pomaga pri zdravljenju različnih tegob, kot so vročina, slaba odpornost, sladkorna bolezen, splošna počutje, pogosto uriniranje, izpadanje las, debelost in kožne bolezni.

Opozorilo: Uporabljajte jo za prehrano in iz njih ne delajte kakšnih ekstraktov, ker bi to počeli na lastno odgovornost!