Dolge kumare, jedilne

Kumara izvira iz Indije, kjer so jo gojili pred vsaj 3.000 leti. V Evropo so jih verjetno prinesli Grki ali Rimljani. Zapisi o gojenju kumar se pojavljajo v Franciji v 9. stoletju, v Angliji v 14. stoletju, v Severni Ameriki pa do sredine 16. stoletja.

Kumara (Cucumis sativus) je razširjena gojena rastlina iz družine bučkov, Cucurbitaceae. Je plazeča rastlina, ki obrodi istoimenske plodove in se uporabljajo kot zelenjava. Kumara izvira iz južne Azije, vendar zdaj raste na večini celin.

Kumara ima velike liste, ki tvorijo zaščito nad plodovi. Plod značilnih kultivarjev kumare je valjast, vendar podolgovat s koničenimi konci. Nekatere sorte zrastejo do 60 centimetrov  v dolžino in 10 centimetrov v premeru. Tako kot paradižnik jo najpogosteje pripravljamo in jemo kot zelenjavo. Plodovi kumare so sestavljeni iz 95 % vode. V 100 gramih surova kumara z lupino je 95 % vode, kar predstavlja 16 kilokalorij. Gre torej za zelo nizko vsebnost hranil, seveda pa si s to količino kumare zagotovimo 16 % dnevne vrednosti vitamina K.

Seme izvira iz Srbije, ta sorta pa ob dobri oskrbi zraste tudi do pol metra. Gre za dolgo in tanko sorto jedilne kumare.