Ščir ali amarant (Amaranthus)

Amarant (lat. Amaranthus), ali shiritsa, slovensko ime zanj je ščir. Prevedeno iz grške besede “amarant” pomeni “neovenljiv cvet”. V naravi je zelo razširjen v Ameriki, Indiji in na Kitajskem. Pred 8.000 leti je amarant postal, skupaj s koruzo in fižolom, eden glavnih pridelkov ljudstev na ozemlje današnje Mehike in Južne Amerike – Inkov in Aztekov. Če so ob uživanju koruznega kruha nastale prebavne težave, so to rešili z dodajanjem zrnc amaranta.

Vzgoja amaranta je dokaj preprosta stvar. Na tistih območjih, kjer se v zadnjih tednih aprila zemlja segreva na 10 stopinj na globini 5 cm, se semena amarantov lahko posadijo neposredno v tla. Na vrtni gredi v vsako luknjo dodajte do 30 mg mineralnega gnojila. Ne gnojite z dušičnimi gnojili, ker amarant te spojine pretvori v za ljudi škodljive nitrate. V aprilu torej v vsako luknjo posejte eno seme, ki naj bo globoka do 1,5 cm. Med vrsticami morate pustiti prostor 45 cm. Med samimi mladimi rastlinami naj bo do 10 cm.

Lahko pa sadike vzgojite v rastlinjaku ali dnevni sobi. V tem primeru jih posejte v platojčke in semena bodo pri temperaturi 22 °C vzklila že po 5 do 7 dneh.

Gojenje amaranta, katerega barva se razlikuje glede na vrsto, je popolnoma nezahtevna. V prvem mesecu raste zelo počasi, ko potrebuje zalivanje, rahljanje zemlje in puljenje plevela. Potem se rast pospeši in ko bodo rastline večje, bodo prekrila tla in plevela ne bo več. Mimogrede, včasih lahko cvet zraste dnevno tudi za 5-7 cm. Zalivanje je potrebno samo prvi mesec po sajenju, potem pa korenine poženejo globoko v zemljo.

Ob koncu rastne dobe porežete socvetja skupaj s stebli. Listov ne smete obtrgati. Tako rastlino prenesete na toplo mesto, da se posuši in semena bodo odpadla sama od sebe. Semena zberete in jih uporabite za moko, seveda pa jih del shranite za sejanje prihodnje leto. Seme je kaljivo tudi do 5 let.

Uporaba amaranta je bila dolgo pozabljena, vendar velja za rastlino 21. stoletja, ker lahko nahrani celotno človeštvo. Amarantova moka velja za najbolj dragoceno. Lahko se doda v različne jedi ali uporabi samostojno za kruh. Po številu hranil amarant ni slabši od špinače. Listi se uporabljajo za solate. Rastlina vsebuje palmitinske, oleinske, stearinske in linolne kisline, karoten, pantotenske in žolčne kisline, steroide, rutin, lizin, vitamine E, P, D, C in skupino B. Lizin se bolje absorbira kot v primeru soje, koruze ali pšenice. Če amaranh jemo vsak dan, se bo izboljšala prebava, telo pa pomladilo. Mimogrede, pomlajevanje je povezano s snovjo, kot je squalene. Ta vsako celico napolni s kisikom. Pri ljudeh obstaja tudi ta snov, tako da je njegova prebavljivost visoka. Nekoč je bila ta spojina pridelana iz jeter globokomorskega morskega psa, vendar vsebuje le 1 odstotek te učinkovine, v amarantu pa jo je več kot 8 odstotkov.

Listi amaranta se lahko uporabljajo tudi za čaj.