Jablana DOMAČI KOSMAČ

Drevo raste bujno in razvija piramidalno gosto obraslo krošnjo. Proti škrlupu, jablanovi plesni, krvavi uši in zimskemu mrazu je odporen. Glede na to, da razvija tudi ravno, gladko deblo, so ga naši drevesničarji v prvi polovici tega stoletja največ uporabljali kot deblotvorca poleg Carjeviča, Mošanclja, Zlate parmene, Gorenjske voščenke in Baumanove renete.

Cveti srednje pozno in ni posebno občutljiv za spomladanski mraz. Je triploidna sorta. Oprašujejo ga; Mošancelj, Baumanova reneta, Ontario, Zlata parmena, Lepocvetka idr.

Rodi zelo dobro, toda izmenično. Bolje rodi v hladnejših, vlažnejših, hribovitih legah kot v suhih območjih, ki mu nikakor ne ustrezajo.

Zori sredi oktobra, uporaben pa je od decembra do januarja, v globokih vlažnih kleteh izjemoma do aprila. V suhih prostorih plodovi močno venejo in že v januarju postanejo mehki kot goba.

Plodovi so srednje debeli, okroglasti, nekoliko sploščeni, nesimetrični, s kratkimi peclji. Koža je rumenkasto zelena, deloma ali povsem rjasta, na sončni strani temno rdeča do rjavo rdeča in marmorirana. Meso je na začetku uporabnosti čvrsto, sočno, prijetnega sladko-kiselkastega okusa, toda nekoliko trpkega. Nekateri porabniki ne marajo damasonke zaradi »kosmate« kože. Plodovi, čeprav niso občutljivi za otiske, ne prenašajo dobro prevozov po makedamskih cestah. Uporaben je za predelavo in domačo porabo.