4. 3. 2024

Maca ali perujski ginseng (Lepidium meyenii, Brassicaceae) je korenovka, ki raste v zelo slabih razmerah na visoki nadmorski višini v gorskem masivu Andov. Staroselci Peruja so maco uporabljali kot hrano, krmo in zdravilo že pred več tisoč leti. Na arheoloških najdiščih iz leta 1600 pred našim štetjem obstajajo dokazi o gojenju in uporabi te rastline. Maca ima prijeten, sladek okus. 

Posušena korenina mace vsebuje 10-14 % beljakovin, prehranskih vlaknin 5-8 %, ogljikovih hidratov okoli 70 % in do 2 % maščob. Po literaturi 100 gr. posušene korenine mace vsebuje približno 250 mg kalcija, 15 mg železa, pa tudi znatne količine vitaminov skupine B, vitamina C in E, magnezija, fosforja, cinka, selena in joda. Poleg esencialnih hranilnih snovi maca vsebuje alkaloide (identificirani so vsaj štirje alkaloidi), tanine in saponine. Tako kot druge zelenjavne rastline iz družine Brassicaceae vsebuje glukozinolate (približno 1%), predhodnike biološko aktivnih izotiocianatov, ki jim pripisujejo zaščitne učinke proti raku.

Maco lahko uvrstimo med adaptogene. Izboljša prilagodljivost, vzdržljivost in odpornost organizma. Deluje podobno kot ginseng, od tod tudi njegovo ime perujski ginseng. Za razliko od rastlin, ki vsebujejo kofein, maca ne vsebuje snovi s stimulativnim delovanjem na centralni živčni sistem. Domneva se, da blagodejni učinek mace pri ljudeh s sindromom kronične utrujenosti izvira iz beljakovin, vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje v znatnih količinah. Posebej pomembna je vsebnost joda, cinka in vitamina C ter prostih aminokislin, kot so arginin, fenilalanin, tirozin in histidin, ki so pomembni pri biokemičnih reakcijah sinteze nevrotransmiterjev dopamina in noradrenalina. Indijanci, ki so prvi uporabljali maco, so verjeli, da povečuje plodnost ljudi in živali, kar pojasnjuje, zakaj se maca tradicionalno uporablja kot afrodiziak.

Maca velja tudi za naravno zdravilo za PMS in simptome menopavze. Ker je bogat vir joda, ugodno vpliva na delovanje ščitnice, ki posredno vpliva na endokrini sistem, zato je kot verjeten mehanizem ugodnega vpliva na plodnost žensk. Zaradi visoke vsebnosti kalcija in magnezija blagodejno vpliva na zdravje ženskih kosti.

Maca koren se uporablja v prehrani. Perujci pojedo do nekaj sto gramov sveže ali posušene korenine mace na dan. Ker se v prehrani že stoletja uporablja kot živilo v veliko večjih količinah kot v dodatkih, lahko uporabo mace v prehranskih dopolnilih štejemo za varno. Zabeleženih ni nobenih stranskih učinkov, čeprav bi teoretično lahko velika količina mace, pa tudi druge zelenjave iz družine Brassicaceae, zaradi glikozinolatov delovala goitrogeno, še posebej, če je prehrana nizka z jodom. Ker ima maca visoko vsebnost joda, je možnost tega učinka zmanjšana.

Nasveti za vzgojo

  • sejemo lahko v setvene pladnje in jih kasneje presadimo na vrt (tako jih gojijo tudi v njeni domovini, samo da ne na pladnjih, ampak v naravi na kompostnem kupu, potem jih pa presadijo)
  • 10 do 15 cm narazen
  • seme samo na rahlo pokrijemo z zemljo do maks. 1 cm, idealno nekje 0,5 cm, lahko tudi manj
  • dokler so sadike še mlade, potrebujejo stalno vlažno zemljo (verjetno do višine 10 cm, potem zrastejo baje samo še 5 cm v višino)
  • ko sadike dozorijo, jih 1 ali 2 x tedensko močno namočimo
  • v zemljo, kamor bomo sadike posadili, vmešamo 5 cm komposta ali gnoja
  • priporočena organska zastirka 5-10 cm
  • po 4-6 mesecih ponovno dognojimo s kompostom ali gnojem
  • pobiramo gomolje, velike 2-5 cm (kaj večji pa tudi ne zrastejo)
  • obožuje čim višjo nadmorsko višino (še naš Triglav ji je prenizek)
  • Temperature: rada ima bolj hladno, v najintenzivnejši rastni dobi primerno od 0 – 21°C, višjih temperatur ne mara ravno najbolje, nič pa nima proti nizkim, do -20°C, razen kadar cveti, saj cvetovi lahko pomrznejo
  • Najraje raste v alkalni ali bazični zemlji, pH 7, peščena, ilovnata, glinena tla, vendar pa uspeva tudi v klasični vrtni zemlji, kjer pa voda ne sme zastajati
  • gomolji zorijo 6-10 mesecev, v seme gre drugo leto
  • rabi zemljo, bogato s hranili. V njeni domovini pustijo zemljo za njo stati in počivati tudi do 10 let (je pa res, da kaj drugega tam tudi ne raste in zemlja verjetno dlje rabi, da si opomore)
  • prekomerno zalivanje uniči korenino
  • raste lahko tudi skupaj s krompirjem
  • priporočena raba zastirke

Dodaj odgovor