Po slovenskih predpisih imamo v Sloveniji številne praznike, ki so dela prosti dnevi, če posamezni praznik pade na delovni dan med ponedeljkom in petkom. Tu pa nastane zanimivost, ki jo bom opisal v nadaljevanju. Za primer sem vzel december 2020, ki ima en praznik, ki je padel na dan med ponedeljkom in petkom.

Vsi zaposleni, ki imajo »normalen« delovni urnik od ponedeljka do petka (5×8 ur), tedensko opravijo 40 delovnih ur. Tako so zaposleni imeli v decembru 22 delovnih dni in en praznični dan (božič), ki je dela prost dan. To lahko vidite tudi na spodnji sliki.

Zdaj pa k izračunu. Vsak zaposleni je decembra opravil 22 dni × 8 ur = 176 delovnih ur. Obenem je bil 25. decembra praznik na petek, zato tedaj ni delal, vendar se mu v mesečni fond ur prišteje dodatnih 8 ur. Mesečni fond ur za december 2020 je torej 176 delovnih in 8 prazničnih ur, kar skupaj decembrski mesečni fond ur predstavlja 184 ur. To prikazuje tudi spodnja slika.

Torej je moral zaposleni opraviti 176 ur na delovnem mestu, 8 ur pa se mu prišteje na račun praznika. In te praznične ure je dolžen plačati delodajalec (in verjetno ne država).

Tako je večina zaposlenih v Sloveniji, ki delajo od ponedeljka do petka delala 176 ur, plačo pa bodo januarja 2021 prejeli za 184 ur.

KAKO PA JE Z NENORMALNIM DELOVNIM ČASOM?

Seveda pa številni zaposleni nimajo tako lepo urejenega delovnega časa. Nekateri delajo tudi ob sobotah (6 delovni dni), drugi ob nedeljah in celo ponoči. Delovni čas je različno razporejen. In po moji logiki mora biti končni mesečni obračun ur enak kot pri zgoraj opisanem primeru »normalnega« delovnega časa od ponedeljka do petka za vse, ne glede na dejstvo, kako je razporejen njihov delovni čas.

Seveda so ti zaposleni deležni nekaterih bonitet. Dodatek na nočno delo, dodatek na nedeljsko delo, dodatek na praznično delo, dodatni dnevi dopusta na neenakomerno razporejen delovni čas…

RUSKI TURNUS

Zdaj pa poglejmo primer zaposlenega, ki dela v dejavnosti, kjer delovni čas traja 24 ur na dan, 7 dni na teden, neprekinjeno ne glede na ponedeljek ali nedeljo ali noč ali praznik. Pa si poglejmo dve možnosti dela za božič.

Prvi delavec je v petek, 25. decembra, na božični dan, dela podnevi med 6. in 18. uro. Na dan praznika je opravil 12 delovnih ur. Naslednji dan, 26. decembra, na državni praznik je pričel z delom ob 18. uri in z njim končal dan kasneje, 27. decembra, ob 6. uri. Torej je opravil nekaj prazničnih ur in obenem tudi nekaj nočnih ur. Torej mu pripada dodatek za praznične ure 25. decembra, ter za praznične in nočne ure za delo v noči iz 26. na 27. december.

Drugi delavec je bil v četrtek, 24. decembra, dan pred božičem cel dan v službi in opravil 12 delovnih ur. Naslednji dan, 25. decembra, je prišel v nočno izmeno in delal od 18. ure do 6. ure naslednjega dne, 26. decembra. Opravil je torej praznične in nočne ure. Njemu pa pripada dodatek za praznične in nočne ure za delo v noči iz 25. na 26. december.

Tretji delavec pa je bil oba praznična dneva prost in mu seveda ne pripada nobenih dodatkov.

Kje je problem?

In zdaj pridemo do zanimive situacije. Vsi delavci z denimo ruskim turnusom delajo neprekinjeno po 12 ur, danes podnevi, jutri ponoči in potem dva dni prosti. In tako v nedogled. In zakaj so ti delavci z »nenormalnim« urnikom drugorazredni državljani, da morajo opraviti 184 namesto 176 delovnih ur, kot jih opravijo tisti, ki so na »normalnem« delovnem času od ponedeljka do petka po 8 ur?

Zaključek?

Delavec, ki dela po ruskem urniku je moral decembra 2020 opraviti 184 delovnih ur! Ja, če je bil na dan praznika v službi, je pač dobil praznični dodatek. Toda zakaj so morali vsi opraviti 184 delovnih ur, če je predpisanih 176 + 8 ur prazničnih ur? Tako delodajalec vse te delavce prikrajša za proste dneve in si na ta način prisvaja denar, ki pripada delavcem oziroma ne spoštuje zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki med drugim pravi:

1. člen

Prazniki v Republiki Sloveniji so:

–       1. in 2. januar, novo leto

–       8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

–       27. april, dan upora proti okupatorju

–       1. in 2. maj, praznik dela

–       8. junij, dan Primoža Trubarja

–       25. junij, dan državnosti

–       17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

–       15. september, vrnitev Primorske k matični domovini

–       23. september, dan slovenskega športa

–       25. oktober – dan suverenosti

–       1. november, dan spomina na mrtve

–       23. november, dan Rudolfa Maistra

–       26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

Prazniki Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka so dela prosti dnevi, razen praznikov dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.

2. člen

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:

–       velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč

–       binkoštna nedelja, binkošti

–       15. avgust, Marijino vnebovzetje

–       31. oktober, dan reformacije

–       25. december, božič.

Zakon je kratek in jasen! Zakaj to ni jasno delodajalcem? Imam prav v razmišljanju in sklepanju?

Rudi Bregar