O infantilnosti, naivnosti in tako naprej

Sem zasledil kar nekaj oznak za družbeno odgovorne posameznike in skupine, ki javno izražajo svoje nestrinjanje z oblastjo, ki jim uničuje prihodnost. Ki kljub grožnjam oblasti tvegajo kazen, pogosto pa tudi sramotenje v javnosti.
In namesto podpore jih nekateri poskušajo poniževati, se jim nasmihajo, jih obdarujejo z raznimi bolj ali manj posmehljivimi vzdevki, nekateri tudi z žaljivkami in grožnjami.
Kakšno je moje mnenje o teh izrazih zaskrbljenosti bom opisal z resničnim dogodkom.
Ko je v Ljubljani pred leti nastopil avtor knjige-manifesta Dvignite se! Stéphane Hessel, sem se oglasil tudi jaz. Po nekaj uvodnih stavkih, kjer sem mu povedal, da sem bil nekoč hippy, na kar se je navdušeno odzval, sem mu postavil retorično vprašanje (Po spominu):
»Mi se borimo s tistimi, ki imajo oblast, imajo zakone in zakonodajo, imajo vojsko, policijo, tanke in pendreke, in imajo denar. Ali nisva oba malo naivna, ko se upirava tej sili?«
In njegov odgovor je bil zelo enostaven: Bodimo naivni!
In tako je tudi moje mnenje o »kolesarjenju«, nošnji transparentov, vpitju proti oblasti, spodbujanju kritičnih medijev … Skratka izrazu družbene angažiranosti. Izražanju skrbi za prihodnost. Odkrivanju svoje vesti!
Bodimo naivni in se ne pustimo tistim, ki nas bi radi utišali!
Ps: vsem fb sledilcem pa instalacijo
Obiski prihajajo (Konec policijske države), steklo, voda in čistilo. In njen delček.

Vir: Matjaž Hanžek, Facebook