Rudi BREGAR

Vreme, vrt, sadovnjak, vinograd, potovanja, zanimivosti…

Ob svetovnem dnevu svobode medijev

4 min read

Ob svetovnem dnevu svobode medijev poskusite prebrati do konca.

Medijski sektor se je razmeroma hitro in učinkovito prilagodil razmeram epidemije. Po korona krizi ga čakajo večja tveganja in negotovost. Vlada jo v obdobju izjemnih razmer le še povečuje. Sektorska podpora medijem se zmanjšuje, zato sprašujemo, ali se obeta nova medijska politika prepuščanja informiranja javnosti in državljanov trgu, kar je za državo najbolj priročno sredstvo izrivanja javnega interesa iz medijev in prepuščanje informiranja državljanov trgu. V kolikor bodo trenutne oblasti hkrati preurejale javne servise, bodo v informiranju državljanov ob finančnih tveganjih prevladala politična tveganja, pluralnosti v medijih bo manj, javni interes pa bo izpostavljen večji negotovosti v celotnem medijskem sektorju.
V Sindikatu novinarjev Slovenije ugotavljamo, da so medijske družbe zasebnega in javnega sektorja delovanje organizirale primerno razmeram v času epidemije in poskrbele za obveščenost javnosti brez bistvenega omejevanja medijskih vsebin. Večina novinarjev dela od doma in v službenih prostorih, napotitve na čakanje na delo niso pravilo, saj v mnogih uredništvih beležijo večji obseg dela kot pred razglasitvijo epidemije, kljub omejenemu dostopu do uradnih in drugih virov informiranja.
Tudi zaradi intervencijskih državnih pomoči gospodarstvu medijske uprave v času razglašene epidemije večinoma niso občutno klestile stroškov uredništev. Zaskrbljeni pa smo nad bližnjo prihodnostjo, saj po umiritvi razmer lahko pričakujemo, da bodo uprave izhod poiskale v nižanju stroškov dela in povečanju delovnih obveznosti, čemur lahko sledijo odpuščanja, znižanje plač in zmanjševanje dogovorjenih kolektivnih pravic. Zato uprave medijskih družb pozivamo, da vzdržujejo dialog socialnih partnerjev že danes, saj je v interesu vseh deležnikov, da konflikte pravočasno in sporazumno rešujejo.
Po razpoložljivem pregledu stanja v medijskih družbah se je v času epidemije dodatno poslabšal eksistenčni položaj samozaposlenih, honorarnih delavcev brez statusa in študentov, ki jih je prezrla tudi državna intervencijska pomoč. Posebej izpostavljamo družbo Salomon, v kateri so znižali plače za 10 odstotkov ob večjih delovnih obremenitvah. Delo nekaterih novinarjev, napotenih na čakanje, opravljajo honorarni sodelavci, ki so jim plačila še znižali.
V času epidemije pa ugotavljamo množične in najtežje kršitve pravic zaposlenih v družbi Večer, v kateri poslovodstvo krči stroške dela mimo v pogodbah o zaposlitvi dogovorjenih obveznosti. Ob izplačilu plače za februar in marec so zaposlenim, ki so po pogodbi o zaposlitvi upravičeni do 0,7 odstotka dodatka za izpolnjeno leto delovne dobe, obračunali in izplačali 0,5 odstotka dodatka ter jih s tem prikrajšali tudi za 7 ali več odstotkov plače. Konec marca je poslovodstvo zaposlenim odmerilo letni dopust zgolj na podlagi minimuma zakona o delovnih razmerjih, čeprav imajo v pogodbah o zaposlitvi dogovorjeno, da jim pripada dopust, ki je opredeljen s kolektivnimi pogodbami. S tem je delavce prikrajšalo za 10 ali tudi več dni letnega dopusta.
Ker večkratna predhodna opozorila niso zalegla, sindikat organizira in financira sodno varstvo 35 zaposlenih novinarjev, s katerim bo zavaroval njihove interese. Ponovno nasprotujemo enostranskemu in zakonsko spornemu ravnanju. Obsojamo tudi izrabljanje razmer epidemije v času, ko je dostopnost sodišč omejena oziroma odloženo njihovo odločanje o delovnih sporih. Zahtevamo, da vodstvo ukrepe umakne in sanira zakonsko sporne odločitve.
Poleg kršitve individualnih pravic je poslovodstvo Večera prelomilo tudi obljubo, da do sklenitve nove podjetniške kolektivne pogodbe ne bo enostransko posegalo v pravice, ki so dogovorjene s pogodbami o zaposlitvi. Zdaj zavračajo nadaljevanje pogajanj za novo kolektivno pogodbo, s čimer ogrožajo notranjo ureditev pravic in obveznosti iz delovnih razmerij v družbi. Nestabilna razmerja, ki jih povzroča nesprejemljivo ravnanje poslovodstva, je škodljivo za vse deležnike v družbi. Sindikat novinarjev Slovenije zato ponovno poziva k nadaljevanju prekinjenih pogajanj za sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe, ki jih je mogoče opraviti kljub oteženim razmeram epidemije. K pravočasnim pogajanjem za ureditev pravic v podjetniški kolektivni pogodbi bi morala pristopiti tudi uprava Dnevnika, saj se veljavnost pogodbe izteče prvega junija.
Država in gospodarska zbornica sta soodgovorni za to, kar se dogaja na Večeru. Izstop podjetja iz gospodarske zbornice ne bi smel pomeniti, da se lastniki zaradi tega požvižgajo na vsa cehovska pravila, da zanje velja samo goli zakon. Novinarstvo je za kaj takega preveč resno poslanstvo. In spet so taki časi, da je kontrola nad oblastniki nujna, pogosto celo edina, ki je še ostala.
Država je namesto sektorske pomoči na področju medijev skrčila že sklenjene pogodbene obveznosti financiranja medijskih projektov. Ministrstvo za kulturo je plačila iz medijskega sklada omejilo na 30 odstotkov z napovedjo, da bodo razpisana sredstva lahko manjša po rebalansu proračuna. Hkrati naj bi bila v zaključni fazi priprava novele zakona o medijih ne da bi omogočili odprto sodelovanje vsem interesnim deležnikom civilne družbe. Prejšnja vlada je predlog medijskega zakona že pripravila in v javni razpravi uskladila z večino deležnikov do faze obravnave na vladi. Ob deregulaciji je predvideval podvojitev sredstev medijskega sklada.
V Sindikatu novinarjev Sloveniji nasprotujemo nestabilni medijski politiki, ki bi bila odvisna izključno od volilnih ciklov. Država naj poskrbi za stabilno financiranje zakonsko določenih obveznosti izvajanja javnega interesa na področju medijev, in ne da povečuje tveganja in negotovost še s kratkoročnimi političnimi potrebami.

Vir: sindikat-novinarjev.si

Dodaj odgovor