Polarni vrtinec v letu 2025: od močne stabilnosti do postopnega slabljenja in vplivov na vreme
Polarni vrtinec je obsežno območje hladnega, nizkotlačnega zraka, ki se vsako zimo oblikuje nad polarnimi območji v stratosferi. Nastane zaradi močnega temperaturnega kontrasta med Arktiko in nižjimi zemljepisnimi širinami. Zahodni vetrovi, ki lahko v višjih plasteh atmosfere (približno 30 km nad površjem) dosežejo hitrosti od 100 do 150 km/h, ohranjajo ta sistem stabilen in preprečujejo uhajanje hladnega zraka proti jugu. V zimskih mesecih, ko je vrtinec najmočnejši, se temperature v stratosferi nad Arktiko lahko spustijo pod –80 °C.
Običajno začne polarni vrtinec slabeti proti koncu zime, nekje v februarju ali marcu, ko se zaradi povečane sončne obsevanosti začne segrevati stratosfera. To segrevanje vpliva na zmanjšanje hitrosti zonalnih vetrov, kar destabilizira vrtinec in lahko povzroči njegov razpad. Če se vrtinec močno oslabi ali celo razcepi, se arktični zrak spušča v nižje zemljepisne širine in povzroča ekstremne vremenske pojave, kot so nenadne ohladitve v Evropi, Aziji ali Severni Ameriki. Procesi, ki vplivajo na oslabitev vrtinca, vključujejo nenadno stratosfersko segrevanje (SSW), ki zviša temperature v zgornjih plasteh atmosfere, motnje v troposferi (močne ciklone nad Atlantikom ali Pacifikom) ter spremembe v hitrostih in smeri stratosferskih vetrov.
Stanje polarnega vrtinca v letu 2025
V začetku leta 2025 je bil arktični polarni vrtinec izjemno močan, kar je zadržalo hladen zrak nad polarnimi območji in povzročilo milejšo zimo v Evropi. Meteorološki modeli so v januarju pokazali močne zonalne vetrove, ki so presegali 50 m/s (okoli 180 km/h), kar je ohranjalo stabilnost vrtinca in preprečevalo prodore arktičnega zraka proti jugu. Posledično je bila večina Evrope in Severne Amerike pod vplivom nadpovprečno toplih temperatur, saj so bile motnje v polarni cirkulaciji minimalne.
Februarja 2025 so meteorološke analize nakazale postopno oslabitev polarnega vrtinca. Povečana aktivnost sinoptičnih valov nad Pacifikom in Atlantikom je destabilizirala vrtinec, kar je povzročilo njegovo raztezanje in izgubo moči. Pričakovalo se je, da se bo moč zonalnih vetrov zmanjšala s približno 50 m/s na okoli 23 m/s, kar pomeni, da bi hladen zrak lahko začel vdirati v nižje zemljepisne širine.
Oslabitev polarnega vrtinca pogosto vodi do prodorov hladnega zraka v zmerna območja, vendar je bil vpliv na različne regije različen. Napovedi so kazale, da bo severovzhodni del ZDA izpostavljen močnejšim ohladitvam, medtem ko je bil vpliv na Evropo bolj nejasen. Modeli so nakazovali možnost razvoja negativne Arktične oscilacije (AO) in negativne Severnoatlantske oscilacije (NAO), kar bi lahko povzročilo hladnejše obdobje tudi v srednji Evropi. Vendar so bili ti vplivi močno odvisni od trenutnih sinoptičnih pogojev in odziva troposfere.
Kljub temu, da je oslabitev polarnega vrtinca pomemben dejavnik pri nastanku ekstremnih zimskih razmer, ne pomeni nujno dolgotrajnih ali izjemno hladnih obdobij. Vpliv na vreme je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z interakcijami med stratosfero in troposfero ter trenutnimi sinoptičnimi razmerami. Zato je za natančnejše napovedi potrebno sprotno spremljanje meteoroloških analiz in modelov, ki ocenjujejo, kako se bodo razvijali atmosferski vzorci v naslednjih tednih.
O sliki: Slika je bila ustvarjena z napredno umetno inteligenco DALL·E, ki temelji na simulaciji satelitskega pogleda na polarni vrtinec nad Arktiko. Prikazuje značilno krožno strukturo hladnega zraka, ki ga obdajajo močni zahodni vetrovi, ter postopno širjenje hladnejših zračnih mas proti nižjim širinam. Barvni odtenki modre in bele ponazarjajo temperaturne kontraste v stratosferi, medtem ko so v ospredju vidne vrtinčaste oblačne formacije, značilne za močan vrtinec. Perspektiva iz vesolja z ukrivljenostjo Zemlje dodaja realističnost in spominja na dejanske satelitske posnetke, kot jih pridobivajo NOAA, NASA ali ESA. Čeprav ni resnična fotografija, temelji na znanstvenih opazovanjih in meteoroloških podatkih.
Rudi Bregar
