Visoki stroški, nizke obresti: Slovenske banke med dobički in zadovoljstvom komitentov
Slovenske banke so v letu 2024 zabeležile padec dobička, medtem ko se stroški bančnih storitev med bankami občutno razlikujejo, poroča Dnevnik. Po analizi podjetja Ernst & Young povprečni mesečni strošek vodenja bančnega računa v Sloveniji znaša 3,31 evra, pri čemer je ta strošek nižji na Češkem (0,85 evra) in Hrvaškem (2,97 evra), a višji v Italiji (8,97 evra). Plačilo položnic v bankah v Sloveniji stane povprečno 2,90 evra, kar je precej več kot na Madžarskem (1,13 evra), a manj kot na Slovaškem (9,33 evra).
Banka Slovenije je določila zgornjo mejo nadomestila za osnovni plačilni račun, ki ostaja pri 4,90 evra za splošne uporabnike in 1,47 evra za prejemnike socialnih transferjev. Razlika med najcenejšo in najdražjo košarico plačilnih storitev je kar 61,80 evra, saj znaša letni strošek v Primorski hranilnici 35,88 evra, v Deželni banki pa kar 97,68 evra.
Obrestne mere v slovenskih bankah so v povprečju nižje kot v evrskem območju, a še vedno relativno visoke. Povprečna efektivna obrestna mera za stanovanjska posojila je v Sloveniji 5 %, kar je več kot v evrskem območju (4,2 %), medtem ko je obrestna mera za potrošniška posojila v Sloveniji 5,4 %, kar je manj kot v evrskem območju (6,8 %).
Kljub povečanju prihodkov so slovenske banke zabeležile padec dobička. Čisti dobiček se je zmanjšal za 2,1 % in znašal 1,075 milijarde evrov, operativni stroški poslovanja pa so se povečali za več kot 22 %, kar je zmanjšalo končne dobičke. Čiste obresti so narasle za 8,6 %, kar kaže, da banke še vedno veliko zaslužijo na račun kreditiranja prebivalstva in podjetij.
Vprašanje ostaja, ali visoki stroški in nizke obresti na vloge omogočajo bankam večji nadzor nad tveganji ali zgolj povečujejo dobičke na račun komitentov. Kot ugotavlja Dnevnik, bodo banke v prihodnje morale najti bolj uravnotežen pristop med konkurenčnostjo in zadovoljstvom strank.
Rudi Bregar
