Parhelij ali pasonce (grško παρήλιον

Parhelij ali pasonce (grško παρήλιον: parēlion oz. παρά: pará – blizu + ήλιος – Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (na levi in desni).

Parhelij se lahko pojavi tudi kot obarvani pas svetlobe na katerikoli strani Sonca. Nahaja se 22° stran od Sonca na krožnici haloja in hkrati na isti višini nad obzorjem kot Sonce. Pojavi se lahko kjerkoli na svetu v kateremkoli letnem času, čeprav ni vedno očiten oz. svetel.

Pogoj za nastanek parhelija je prisotnost ploščatih kristalov ledu  šestkotne (heksagonalne) oblike v visokih in mrzlih cirusih ali v nizkem oblaku kristalov, imenovanem diamantni prah. Kristali delujejo kot optične prizme, ki razklonijo žarke svetlobe, ki potekajo 22° stran od Sonca. Če so kristali usmerjeni različno, se pojavi celoten obroč (halo), sicer pa se pogosto kristali spustijo nizko in so usmerjeni vodoravno oz. vzporedno s tlemi.

Ko je Sonce visoko nad obzorjem, se kot razklona žarkov poveča in parhelij je bolj oddaljen od Sonca, v primeru, da je Sonce nizko nad obzorjem, pa so v enaki višini.

Zaradi odvisnosti lomnega količnika od valovne dolžine se rdeča svetloba po prehodu skozi kristal najmanj lomi. Ob upoštevanju tega in dejstva, da je parhelij posledica skupnega loma žarkov na kristalih, je večina točke praktično bele barve, le notranji rob ima rdečkasti odtenek, zunanji rob pa modri odtenek.

Teoretično je možno predvideti obliko parhelija na drugih planetih in naravnih satelitih. Na Marsu bi lahko nastal zaradi kristalov ledu in suhega ledu (trdna oblika CO2). Na plinskih velikanih, kot so Jupiter, Saturn, Uran in Neptun, pa bi lahko kristale tvorile druge snovi, kot sta amonijak in metan, pri čemer bi nastalo štiri ali več točk.

Vir: https://sl.wikipedia.org
Foto: Rudi Bregar, 14. 10. 2019

qrf

Author: rudibr

Dodaj odgovor