Ameriška borovnica

Dolgo je že znano, da so borovnice naravno zdravilo za lajšanje ledvičnih težav. Poleg tega je borovničev sok dobro razkužilo za usta in grlo, pektini, ki jih borovnice vsebujejo pa spodbujajo izločanje sline in pomagajo pri prebavi. Nova lastnost, po kateri se razlikujejo ameriške borovnice od navadnih je vrednost v dietetični prehrani, saj potrebujejo za konzerviranje pol manj sladkorja, kot navadne.

Ameriška borovnica je večinoma razširjen izraz za visokogrmovnate ali češuljaste borovnice, saj izvirajo iz ameriške samonikle borovnice. V Evropi so ameriške borovnice začeli pridelovati šele leta 1960, najprej v Nemčiji in na Nizozemskem. V Sloveniji je bila prvič omenjena leta 1937, prvi nasadi pa so zrasli leta 1962 na Ljubljanskem barju, kjer so še danes.

Grmi z grozdi velikih jagod temnomodre barve s poprhom in zelenim mesom, lahko zrastejo tudi do 2 m. Spomladi cvetijo rumeno, jeseni pa se njihovi listi bohotijo v čudovitih škrlatnih in rumenih barvah. Ameriške borovnice rodijo od srede do poznega poletja. Od majhnih količin plodov v začetku, nam po nekaj letih lahko en grmiček pridela tudi več kot 3 kg borovnic.

Pogoji rasti
Borovnice uspevajo v hladnem in vlažnem podnebju, za svojo rast pa potrebujejo sončno lego. Tla morajo biti vlažna in humozna, vendar odcedna. Zaradi zelo plitvega koreninskega sistema rastlin moramo v sušnem obdobju poskrbeti za zalivanje. Zemlja, v kateri bomo gojili borovnice, naj bo primerno rahla in kisla (pH od 3,8 do 5,0), kar bomo dosegli z ustrezno pripravo ob sajenju in ustreznim gnojenjem tekom rasti.

Sajenje
Borovnice sadimo v novembru, ter pozimi, če vremenske razmere to dopuščajo, drugače pa takoj spomladi. Za vrtičkarje so najprimernejše dve ali triletne sadike.
Pred sajenjem pripravimo sadilno jamo globine 50 cm in širine 60 do 80 cm. Pripravimo lahko več jam, tako da bodo grmi med seboj v razdalji 1,5 m, ali pa eno samo, dovolj veliko za več grmov enako oddaljenih med seboj.
Stene jame obložimo s plastično folijo, da preprečimo razkisanje zemlje, dno pa pustimo prosto, za odtekanje vode. Zemlja za sajenje naj bo mešanica šote in gozdne humusne zemlje (naberemo jo tam, kjer rastejo iglavci). Mešanici lahko dodamo še nekaj mineralnega gnojila za rododendrone, ki je dovolj kislo za borovnice. S tem gnojilom dognojujemo tudi kasneje. Po sajenju naredimo nad koreninami še zastirko iz iglic, lubja, žaganja ali listja, ki jo stalno obnavljamo. Poganjkov sadik ne krajšamo, temveč le odstranimo tanke in poškodovane veje. Jeseni in pozimi posajene sadike prekrijemo s smrekovimi vejami, da jih zavarujemo pred mrazom.

Nega med rastjo
Med letom dognojujemo z gnojilom za rododendrone, ki ustreza tudi borovnicam. Za dodajanje dušika gnojimo z ureo, ki je fiziološko kislo gnojilo.
Talno vlago v nasadu borovnic moramo ohranjati tekom cele rastne dobe.. Razen zalivanja, ki je pomembno predvsem v sušnem obdobju, tudi redno zastiramo korenine, da jih varujemo pred izsušitvijo, saj je koreninski sistem borovnic precej plitek. Zastirka pa preprečuje tudi rast plevelov.

Varstvo pred pleveli, škodljivci, boleznimi in ptiči
Pri ročnem odstranjevanju plevelov moramo biti pazljivi, da ne poškodujemo plitkih korenin. Škodljivci in bolezni so pri borovnicah precej redki, vseeno pa je dobro, da jeseni, ko odpade listje in spomladi pred brstenjem grme preventivno poškropimo z enim od bakrovih pripravkov. Redno pregledujmo grme in če opazimo nenavadne poškodbe (mozaiki, listni spački), rastline izpulimo in sežgimo zaradi okužbe z virusi. Viruse v glavnem prenašajo listne uši, zato jih redno zatirajmo.
Ptiči delajo škodo že spomladi, ko kljujejo rodne brste, kar zmanjšuje pridelek v tistem letu. V času zorenja plodov pa zobajo jagode. Grme v času zorenja pokrijmo z mrežo, ki naj bo dovolj gosta, da varuje tudi pred manjšimi ptiči.
Tudi poljske miši in voluharji lahko naredijo precejšnjo škodo z obžiranjem mladih poganjkov in korenin. Proti njim uporabimo zastrupljene vabe ali plinske patrone.

Obrezovanje
Borovnice obrezujemo ob koncu zime, pred brstenjem. Pri mladih grmih izrezujemo le šibke in poškodovane poganjke, da s tem oblikujemo več močnejših, kasneje pa se usmerimo na rez za rodnost. Borovnice rodijo na dve ali tri letnem lesu, zato moramo skrbeti, da bomo imeli takšnih poganjkov čimveč.

Obiranje in shranjevanje
Borovnice pobiramo postopoma, saj zorijo več tednov. Za skladiščenje v domačih pogojih skoraj niso primerne, zato se poslužujemo drugačnih načinov shranjevanja. Če jih želimo zmrzniti, plodove najprej razprostremo na pladnje, tako da se med seboj ne dotikajo in jih zmrznemo. Kasneje jih damo v posode ali vrečke in hranimo do uporabe. Pogost način shranjevanja je tudi vkuhavanje za kompote, marmelade in sokove.

Andreja Tomošič
Vir: http://www.kalia.si/sl/clanki/clanki/sadni-vrt/288-ameriske-borovnice