Juda Jezusa domnevno nikoli ni izdal
Vse do danes je omenjanje Juda Iscariota v povezavi z izdajo. Jezusov učenec Juda naj bi bil kriv Jezusovega križanja, ker ga je izdaj Rimljanom za 30 srebrnikov.
“Medtem ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli. Poslali so jo véliki duhovniki in starešine ljudstva. 48 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Tisti je, ki ga bom poljubil; njega primite!« 49 In takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, rabi!« in ga poljubil. 50 Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, čemu si prišel?« Tedaj so pristopili, iztegnili roke po Jezusu in ga prijeli. 51 In glej, eden od Jezusovih spremljevalcev je iztegnil roko, potegnil svoj meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.” (Mr 14,43–50; Lk 22,47–53; Jn 18,3–12)
“Nihče najde nobenega vira o Judi, ki ni povezan z novozaveškimi pripovedmi,” pravi Susan Grubar z univerze Bloomington, avtorica knjige Judas: Biography.
Mogoče je, da Juda Jezusa sploh ni izdal in da je Biblija napačno razlagala njegov pomen, tako da je Jezusa identificirala z avtoriteto. Nekateri zgodovinarji menijo, da je frakcija radikalnih Judov v resnici upala, da bo Jezusov vpliv uporabila kot sredstvo za pogajanja z Rimljani, vendar je šlo nekaj narobe.
Zeloti (to je bila skrajno radikalna judovska skupina) so se uprli Rimljanom, ki so okupirali Izrael. Morda so v Jezusu videli priložnost, da strmoglavijo okupatorje. Romansko-judovski zgodovinar je zapisal: “Ko so Zeloti videli Jezusovo sposobnost, da z besedo naredi vse, kar hoče, so mu rekli, da želijo, da vstopi v mesto, uničiti rimske čete in postane judovski kralj, vendar tega ni hotel storiti. “
Williaa Klassen celo trdi, da je bil Juda Jezusov prijatelj. Klassen v svoji knjigi razvije tezo, da Juda Jezusa ni izdal, ampak ga je le izročil pristojnim judovskim oblastem, da bi ocenile njegove trditve, kar je bilo v judovstvu takrat povsem normalen postopek. “Nobena stara, klasična grška pisava … ne vsebuje konotacije izdaje. Vsak leksikon, ki trdi drugače, je pravzaprav teologiziran, namesto da bi nam pomagal odkriti pomen grških besed skozi običaje.”
Grška beseda, ki je v evangelijih prevedena kot “izdaja” (paradidomi), v resnici nima negativnega pomena, ki ga povezujemo z izrazom izdaja. V standardnem grško-angleškem slovarju Nove zaveze, ki ga uporabljajo vsi strokovnjaki, je pomen nevtralen – “komu izročiti, izročiti, razkriti”. Toda ista beseda ima tudi nedvomno pozitiven pomen “dajati, zaupati, se zavezati”, na primer predati se “božji milosti” (Apostolska dela 14:26; 15:40).
