29. 3. 2024

Župnija Primskovo skozi čas

Začetki škofije s sedežem v Ljubljani segajo v čas ob koncu srednjega veka, v leto 1461, ko je cesar Friderik III. iz župnij, ki so mu bile kot dediščina Celjskih podrejene, ustanovil od Ogleja neodvisno škofijo. Cesarjevo ustanovno listino je 6. septembra 1462 potrdil tudi papež Pij II. Ljubljansko škofijo je sestavljalo pet ločenih teritorialnih enot v notranjeavstrijskih deželah Kranjski, Štajerski in Koroški. Po preureditvi škofijskih meja v obdobju cesarja Jožefa II. (v letih 1785–1788) je bila škofija teritorialno zaokrožena, šele sredi 19. stoletja pa so bile njene meje tudi kranjske deželne meje.

Jožefinske reforme in ljubljanska nadškofija 

Problem nove razmejitve notranjeavstrijskih škofij je ponovno sprožil ljubljanski škof Janez Karel grof Herberstein, ki je pripravil kar nekaj predlogov nove razmejitve: prvega sredi leta 1773, drugega februarja 1774, tretjega novembra 1775 in četrtega novembra 1781. Preureditev škofijskih meja so končno izvedli v letih 1785–1788.

Župnija Primskovo je bila ustanovljena leta 1753 (nekateri viri omenjajo 1754) in je v 18. stoletju v okviru Dolenjske kot vikariat spadala pod dekanijo Šentvid pri Stični. Župnija Šentvid pri Stični je ena najstarejših župnij, poimenovali so jo tudi prafara, ker je zelo stara in so iz nje kasneje nastale mnoge manjše župnije.

Nespremenjeno je bilo tudi leta 1806. V vsem tem času je bilo ime vikariata Primskau.  Kot samostojna župnija je začela delovati šele leta 1863. Eden izmed virov navaja, da je bilo leta 1863 iz vikariatov ustanovljenih kar 45 novih župnij, med njimi tudi Primskovo.

“Vikariat: Primskovo. Pavel Vavpetič (Vaupetezh), župnijski vikar, porojen v mengeški župniji 1. 1735., posvečen v mašnika pa 1. 1763. na naslov kameralnega mekinskega gospostva. Govornik je dober, ima zdrav razum in tudi telesno je še dosti močan. Vse svoje študije je dovršil v Ljubljani in je zmožen, zgleden duhovnik. Peča se zelo z ekonomijo, ker je na samoti; ako pride v družbo, je želo zgovoren, zabaven človek, čuječ in dober dušni pastir, priden in natančen v svojem poklicu, zato ga imajo tudi ljudje zelo radi. Služboval je kot vikar na Krki 2 leti, v Višnji gori 3 leta, kot kaplan na Raki 2 leti, v Šmariji 13 let, kot vikar na Primskovem od 1. 1783. dalje do I. 1798., ko je 12. decembra ostavil svet. Deloval je povsod uspešno in pohvalno.” (Vir: Zgodovinski zbornik, 1908)

Naj ob koncu opišemo še nastanek današnjega imena Primskovo. Prvič se kraj omenja leta 1.258 kot Prinskau, kasneje tudi Primskau, Primskouo.

Danes na vrhu Primskove gore stojijo cerkev Marijinega rojstva z gotskim prezbiterijem iz konca 14. stoletja. Poleg nje stoji današnja Miklavževa kapela, nekoč cerkev sv. Nikolaja, najverjetneje iz 17. stoletja, ki pa je bila leta 1943 požgana in kasneje obnovljena za potrebe zimske kapele in veroučne učilnice. Najstarejša je gotska cerkev sv. Petra iz 2. polovice 15. stol. z grobnico bogenšperskih graščakov.

V Mišjem dolu (Mausental) stoji cerkev sv. Lucije iz leta 1341, omenjena tudi kot cerkev sv. Nikolaja. Leta 1581 je omenjena kot cerkev sv. Jošta. Gre za romarsko cerkev. Sedanja cerkev je iz 17. stoletja.

Omenimo še cerkev sv. Janeza Krstnika na Dolnjem Vrhu (Nyderndorff) iz okoli leta 1420, ki je v 18. stol. pripadala vikariatu Sv. Križ, od leta 1783 pa je navedena v vikariatu Primskovo.

Viri: 

– http://csd.ijs.si/silc/Hobby/Arhivi2006.pdf
– http://csd.ijs.si/silc/Hobby/D131.pdf
– http://katoliska-cerkev.si/550-letnica-zupnije-zuzemberk
– http://old.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-AHLLIUSW/e9c3097f-9465-4a2c-9364-0c73e6661b29
http://www.hawlina.com/teksti/vodnikpoZA.htm
– http://www.vborovnici.si/2015/viewtopic.php?p=10308&sid=f08e51709dcfd977fde1541186bd649b
– http://sistory.si/raw2xml.php?ID=34831

Pripravil: Rudi Bregar

Dodaj odgovor