29. 3. 2024

Sinonimi: abbe fetel, abate fetel, cale­basse abbe fetel

Izvor ni znan, odkrili so jo v Chessy­les-Mines v Franciji leta 1866 in začeli širiti leta 1876.
Zahteva rodovitna tla z dovolj zračne vlage. Bujno raste na sejancu, srednje bujno do srednje šibko na kutini. Skladnost s kutino ni vedno zadovoljiva, zato je potrebna posredovalka. Sprva rodi predvsem na brstikah in mešanih vejah, v polni rodnosti pa povečini na brstičih na dveletnih vejah. Sorta je srednje odporna proti škrlupu, cepljena na kutino je občutljiva za klorozo. Občutljiva je za fungicide, ki vsebujejo baker. Je izredno občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cveti srednje pozno, je srednje partenokarpna. Opraševalke so Kleržo, Žifardova, Košja, Klapova, Trevuška, Avranška, Hardijeva, ViIjamova, Boskova, Pakhamova, Krasanka, Rdeča viljamova.

Rodi srednje dobro do dobro in nekoliko neredno.

Zori sredi septembra, 20 do 25 dni za viljamovo; v navadnem skladišču se ohrani mesec dni, v hladilnici do konca januarja, v kontrolirani atmosferi še dlje, čeprav ni dobro pretiravati.

Plod je debel, značilno podaljšano stekleničaste oblike, pecelj srednje dolg in debel, iz ploda raste postrani in je nekoliko ukrivljen. Kožica je tanka, gladka, svetlo zeleno-rumena, rdeča na sončni strani, rjasta ob peclju in čašici ter posuta s številnimi rdečkasto-rjavimi pikicami. Meso je belo, topno, sočno, sladko, z rahlo kislino in prijetnega okusa.

V toplih južnih območjih se ne obnese najbolje. Primerna je za plantažne nasade in sadne vrtove. Neredno rodnost si v zadnjih letih prizadevajo odpraviti s primerno rezjo.

Dodaj odgovor