Domača nešplja

Nešplja izvira iz Kavkaza. Je sadno drevo,ki izvorno raste v Jugozahodni Aziji in mogoče tudi na Balkanu. V Srednjo Evropo pa so jo prinesli Rimljani. Sadež je rjavkaste barve. Gojijo ga različni narodi. V preteklosti je bilo to drevo pomembno sadno drevo. Zlata leta nešplje so bila v antiki. Gojili pa so jih tudi Rimljani.

To drevo je listopadno in je sorodnik hrušk in jabolk. Zraste tudi do višine 6 metrov. Cveti od maja pa do junija. Plodovi so okrogli s premerom od 2 do 5 cm. Lupina je rjave barve ima pa svetlo meso. Plodovi dozorijo oktobra ali novembra. Zelo pa je pomembno sledeče pravilo. Dokler plodovi niso zreli jih ne smemo uživati, saj do takrat vsebujejo preveč taninov.

Uživamo jih lahko sveže ali pa iz njih pripravimo marmelado, sok ali čežano. Nekoč so iz teh plodov pridobivali tudi sadno vino in žganje. Lahko pa plodove uživamo tudi samostojno kot sadje. Z njimi pa si lahko pomagamo tudi pri raznih zdravstvenih težavah. Lahko nam olajšajo izločanje blata in ugodno delujejo na črevo. Neomedene plodove so nekoč uporabljali tudi proti driski. Semena nešplje pa naj bi tudi pomagala pri odstranjevanju ledvičnih kamnov. Vendar tako obliko zdravljenja zdravniki odsvetujejo, saj naj bi semena nešplje vsebovala tudi cianovovodikovo kislino.

Les tega drevesa spada med čislane vrste lesa. Primeren je za izdelavo lesenih predmetov in raznih okraskov. Tak les je elastičen in žilav.

To drevo raste na večini podlag, zelo pa ima rada odcedno in vlažno prst. Zelo dobro uspeva na sončnih legah. To drevo je težko vzgojiti, razlogov zakaj pa je kar nekaj. Danes je nešplja zapostavljeno sadno drevo, včasih pa je bil to pomemben sadež poleg drugega sadja, ki so ga pridelovali na kmetijah.

Zasajena jeseni 2009.