Jablana ZLATA PARMENA
Je zelo stara angleška sorta, ki je bila pri nas v sadnem izboru do leta 1977.
Drevo raste v mladosti srednje bujno, pozneje pa rast močno pojema. Glavne veje, ki rastejo pod srednje širokimi koti, so povečini obrasle s kratkim rodnim lesom in slabo s stranskimi vejami. V mladosti je treba z razpenjanjem, upogibanjem in zmernim krajšanjem vzgojiti ustrezno obraslo in široko krošnjo. Najprimernejša podlaga je M 9. Na srednje bujnih in bujnih podlagah izrazito izmenično rodi. Za škrlup, rak in krvavo uš je precej občutljiva, proti jablanovi plesni in zimskemu mrazu pa dosti odporna.
Cveti pozno. Proti spomladanskemu mrazu je srednje odporna. Je diploidna sorta. Oprašujejo jo ontario, krivopecelj, lepocvetka, james grive, jonatan, ananasova reneta, šampanjska reneta idr. V letih z nadpovprečno rodnostjo jo je treba redčiti, tako se zboljša kakovost plodov in zmanjšata izmenična rodnost ter izrivanje plodov pred obiranjem.
Na M 9 zarodi v tretjem letu, na srednje bujnih in bujnih podlagah pa v četrtem. V polni rodnosti rodi obilno vsako drugo leto. Potrebno je dvakratno obiranje.
Zorenje in trpežnost. Zori v prvi dekadi septembra. Uporabna je od sredine septembra do konca novembra.
Plodovi so srednje debeli, okroglasti, povečini pa topo koničasti, s kratkimi in srednje dolgimi peclji. Osnovna zelenkasto rumena barva je bolj ali manj pokrita z rdečimi prižami. V shrambi postanejo plodovi zlato rumeni, tako da živo rdeča barva še bolj izstopa. Meso je sočno, čvrsto, zelo prijetnega okusa, z usklajenim razmerjem med sladkorjem in kislino ter z renetno aromo. Za otiske in prevoze ni preveč občutljiva.
Sodi med visokokakovostne namizne sorte.
